Veselje do zelene oaze

ZALIVANJE TRATE
Poleg košnje in gnojenja je zelo pomembno opravilo na trati še zalivanje trate. Trava med glavno rastno sezono od pomladi do jeseni ne sme pogrešati vode, če želimo, da bo gosta, krepka in lepo zelena. Večina vrst trav je precej odporna na sušo. Na tleh, ki so peščena ali kamnita in tako slabo zadržujejo vlago, bo suša travo prej ogrozila. Na težkih glinenih tleh bo trata v sušnem poletju lepša in tudi skrbi zaradi zalivanja bodo manjše. Tudi tla, ki so dobro pripravljena in vsebujejo dovolj organskih snovi, veliko lažje prenesejo sušo. Kadar je obdobje brez dežja le predolgo, je potrebno trato zaliti. Preden se lotimo zalivanja, preverimo če naša trata zares trpi pomanjkanje vode. Ko stopimo na trato , se morajo travne bilke takoj zravnati. Če se to ne zgodi, pomeni, da bo potrebno dodati vodo. Če nismo prepričani, da je trata zares suha, dvignemo košček travne ruše in v zemljo zarinemo ostro palico ali oster kovinski predmet. Predmet bi moral prodirati gladko in lahko skozi zemljišče. Ko ga izvlečemo, bi moral biti vlažen do višine 8 centimetrov. Če se to ne zgodi, je potrebno zalivanje.

KDAJ ZALIVAMO
Poleti , ko je največja pripeka, zalivamo v najhladnejšem delu dneva, to je zgodaj zjutraj ali zvečer, ko se tla že nekoliko ohladijo. Če bi zalivali v največji vročini, bi lahko na rastlini nastale poškodbe v obliki ožigov, pa tudi izguba vode zaradi izhlapevanja bi bila precejšnja. V hladnejših dneh zalivamo sredi dneva. Najbolje bi seveda bilo, če bi imeli za zalivanje dovolj postane vode ali deževnice, vendar je to redko mogoče. Velja pravilo, da zalivamo raje manj pogosto, pa takrat bolj obilno. Tako bo voda podrla globlje v tla, od tam pa jo bodo korenine postopoma in po potrebi lahko sprejemale. Če zalivamo vsak dan z malo količino vode, je možnost razvoja bolezni na trati veliko večja. Korenine trav se tako razvijejo plitveje in če zamudimo le dan ali dva zalivanja, lahko začne trava hitro odmirati. V najbolj vročih dneh, ko se temperatura dvigne tudi na več kot 37 stopinj celzija ali čez dan močno piha veter, lahko zmanjšujemo temperaturo travne ruše tudi z rahlim pršenjem vode po površini. Seveda to pršenje ne more zamenjati zalivanja.

KOLIKO VODE JE POTREBNO
Če zalivamo približno dvakrat na teden, bomo na kvadratni meter površine porabili okoli deset litrov vode. Če bomo zalivali z vrtno cevjo, pomeni, da bomo kar nekaj časa stali na mestu in usmerili nežen razpršen curek na travne rastline. Deset litrov vode pomeni tudi ena povprečna zalivalna posoda na kvadratni meter. Idealno je, da je zemeljska površina pod travno rušo mokra do globine 7 do 10 cm. Če imamo napeljan namakalni sistem, se prepričajmo, da voda prodira prav do vseh področij zelenice. Kotički zelenice, ki so izven območja namakalnega sistema, lahko v suši hitro propadejo. Ravno tako so zelo ranljivi predeli poleg stavb, zato jih dodatno namakamo.

NAMAKALNI SISTEMI
Preden izberemo namakakni sistem, se zelo dobro pozanimajmo o njegovih prednostih in pomanjklivostih. Namakalni sistemi, ki so vgrajeni v tla, morajo biti zarse dobro načrtovani in vgrajeni, poleg tega pa zahtevajo tudi redno vzdrževanje. Prenosni namakalni sistemi so dražji, vendar imajo daljšo življesko dobo in jih lahko prilagajamo glede na potrebe trave. Boljši in učinkovitejši so namakalni sistemi, ki brizgajo vodo čim nižje v zrak, saj je tudi izguba vode manjša. Kakršen koli namakalni sistem že imamo, pa je potrebno večkrat med rastno sezono preverjati, če so škropilne šobe pravilno nameščene, ali so morda zamašene ali brez filtra.

Opozorilo:

** Pretirano zalivanje povzroči odmiranje in redčenje trave ter večjo verjetnost pojavljanja bolezni v njej npr. različnih plesni.

zelena oaza

Veselje do zelene oaze

VREME

zelena oaza

Veselje do zelene oaze

VREME

VREME