Škodljivci na trati
Kadar se na trati pojavijo krtine, luknje ali manjši kupčki zemlje, lahko skoraj pričakujemo, da se pod zemljo ali nad njo skrivajo različni škodljivci. Včasih pa so znaki poškodb trate tudi bolj prikriti in se kažejo v obliki venenja, rumenenja ali različnih madežev na trati. Poškodbe, ki jih povzročajo škodljivci na trati, so lahko zelo različne. Če imamo na primer občutek, da je naša trava nenadoma začela veneti in rumeneti, ni nujno, da je za to kriva suša. Najbolje je, da z motiko odstranimo ali dvignemo del travne ruše in malo raziščemo prst. Če smo naleteli na ličinke ali ogrce, ki so umazano bele barve, mesnati, zviti v obliki črke c in dolgi približno 3 cm lahko s precejšnjo verjetnostjo ugotovimo, da so se na naši trati naseli majski hrošči oz njihove ličinke.
LIČINKE KOŠENINARJA
Kadar opazimo poleti v sušnih obdobjih na trati rjave lise, so lahko vzrok tudi ličinke košeninarja. Travniški komar ali košeninar je škodljivec, ki se za razliko od majskega hrošča pogosto naseli ravno na skrbno negovano trato. Ta žuželka ima zelo vitko telo in še bolj suhe in krhke nožice. Odrasle živali niso škodljive. Jajčeca odlagajo poleti, jeseni pa se izležejo gosenice, ki objedajo korenine trav in nekatere travniške rastline. Tako se hranijo še naslednjo pomlad, nato pa se zabubijo. Ličinke so velike 2 do 3 cm , debele in umazano sive barve. Proti ličinkam se borimo tako, da trato najprej dobro zalijemo, pravzaprav kar prepojimo z vodo. Nato pa jo čez noč prekrijemo s črno folijo. Tako se večina ličink zaduši. Če ta ukrep ne zadostuje je potrebno trato poškropiti z insekticidom.
DEŽEVNIKI
Deževniki so na našem vrtu zelo koristne živali, saj rahljajo tla in tako ugodno vplivajo na rodovitnost tal. Včasih pa je teh živalic le preveč in kvarijo videz nizko košenih negovanih trat, saj puščajo na površini kupčke neprebavljene prsti. Pomagamo si tako, da te kupčke sproti odstranjujemo z metlo ali železnimi grabljami.
SOVKE
Tudi sovke so nadležni škodljivci. Njihove ličinke se hranijo z listi in koreninskimi vratovi trav. Razmnožijo se zlasti v vlažnem vremenu. Zelo je pomembno, da na trati redno odstranjujemo odmrle dele trave in trave ne zalivamo vsak dan. Veliko bolje je da trato zalivamo redkeje, na primer dvakrat tedensko, takrat pa bolj temeljito. Trato najmanj dvakrat letno temeljito prezračimo. Pri tem lahko uporabimo vile za manjše površine in posebno kosilnico z vertikulirnim dodatkom za večje površine. Nato na trato posujemo kremenove peske in jih z metlico porazdelimo v luknje, ki smo jih naredili z vilami ali kosilnico.
MAJSKI HROŠČI
Majski hrošči so od 22 do28 cm dolgi hroščki, ki so rjave barve ali pa se kovinsko svetijo. Razvoj teh hroščkov traja tri leta za trato pa so nevarne samo ličinke, ogrci. Najbolj požrešni so ogrci drugo in tretje leto razvoja. Ti se hranijo s koreninami trav, kar se na zunaj kaže kot posledica suše. Trave rumenijo in venijo, pri hoji pa čutimo gobasto strukturo tal. Ogrci majskega hrošča so veliki škodljivci na tratah, posebno na slabših, manj pogosto košenih in gnojenih površinah. Če ugotovimo, da nam dela škodo majski hrošč, je najprej potrebno začeti z bolj intenzivno oskrbo trate. Trato vsaj tri do štiri krat letno pognojimo s specialnim gnojilom za vse vrste trav vsaj dvakrat letno pa jo prezračimo in dodamo kremenove peske. Pomembna je tudi redna košnja. Ko bomo začeli z bolj intenzivno nago trate, bodo ogrci povzročali škodo še toliko, časa, da se bo trata lepo zgostila. Majski hrošči namreč ponavadi na gosto, lepo razraščeno travo ne odlagajo več jajčec. Če so ogrci le preveč razmnožili, pa za zatiranje uporabimo posebno sredstvo ,ki ga dobimo v kmetijski lekarni.
KRT
Tisti ki imamo na svoji trati krta, smo lahko prepričani, da je v prsti pod travo veliko malih živalic. Krt se namreč naseli le tam, kjer ima dovolj hrane. Na naši zelenici ni samo naš sovražnik, ampak tudi prijatelj, saj s kopanjem rovov zrači tla, hkrati pa se prehranjuje z deževniki, ogrci in drugimi ličinkami škodljivcev. Krt najbolj škodi videzu naše zelenice in nas ovira pri košnji. . Pri kopanju rovov namreč kar precej zemlje odloži na površini trate v obliki krtin. Krte ponavadi odganjamo s posebnimi zvočnimi odganjalci ali pa uporabljamo dimne patrone ki jih položimo v odprtino na začetku rov. Najpogosteje imamo probleme s krtom, kadar je naša trata oz vrt zraven naravnega nepokošenega travnika. V takem primeru bi bilo morda smiselno razmišljati o ograji, katere osnova bi segala globlje v zemljo. Če so krtine zelo obsežne, jih najprej odstranimo in zemljo uporabimo tam, kjer jo potrebujemo. Nato na prazna mesta dosejemo travo ali pa potresemo del ruše z robov trate.
MIŠI
Včasih lahko zgodaj spomladi, ko skopni sneg na trati opazimo prave dolge hodnike. Te so naredile miši, ko so hitele nabirati travo za gnezda. Škoda je večja po zimah z dolgotrajno snežno odejo. Trata ki je dobro oskrbovana in redno gnojena, si po takšni zimi prav hitro opomore, saj se korenine trav lepo razraščajo in zapolnijo prazne prostore.
PTIČI
Ptiči so pravzaprav naš prijatelj, saj se hranijo z ličinkami različnih škodljivcev. Včasih pa nam kosi, vrane in srake trato kar prekopljejo, ko iščejo hrano.
Copyright © 2008 - 20013 by Greenoasis
PRIJATELJI:| Google | Najdi.si | Yahoo.com | MONTAŽNE HIŠE | Planinec.si | Video iskalnik | apartmaji bled
